Pustite me, kajti tisti, ki ga ljubim, me je poklical,

In zame je razkril znamenja veselja.

In razjasnil mi je subtilne pomene,

Z gotovostjo, ko je razkril tančico.

Dal mi je piti in žrtvoval bi se za tistega, ki mi je dal piti.

Resnično, Bogu pripada to vino.

In osvobodil je okove po preizkušnji

In mi podaril vse vrste velikodušnosti.

In v ljubezni je razjasnil moj namen in moje stanje,

Z pobožnostjo me je obvaroval pred obtožbami.

Moj čas je minil v znanju in pobožnosti

In v onostranstvu, do bivališča večnosti.

In ko me je vodnik karavane vodil,

Do pobočja čistosti, med Ramatom.

Odgovoril sem mu in nisem upognil svojih vajeti

K obrekovalcu ali ljudem obtožb.

In dovolj mi je, da sem pri vratih,

Na pragu, do dneva vstajenja.

Vprašajte me, kajti ljubezen je moja umetnost in moje stanje,

In postal sem, o moj prijatelj, služabnik.

Bili smo prisotni z njimi pri vinu Dini,

Na katerem so oblaki deževali nanje.

In v svoji omamljenosti niso pričevali za drugega,

In med njimi je znamenje od Gospoda.

Znamenje, ki kaže na Njegovo zadovoljstvo v vsakem trenutku,

In ne bojijo se obžalovanja njegovih posledic.

Zanje so obilni darovi milosti,

S katerimi so dosegli vodstvo.

Morda bomo z njimi dosegli bivališče vrtov,

In Prerok nas bo vodil, voditelji poti.

Nanj naj Allah blagoslovi vsak trenutek,

In njegovo družino, kot grlica jutranje golobice.